danes bo zadnjič jutri

Ne gre. Je koristneje, če grem domov narest, kar sem oblubla fantu s krokodilčki v očeh. Da še res ne bo mislu, da sem neodgovorna.

Težko je. Ko pa naenkrat vsako odpiranje novega email naslova postane film v filmu. V filmu. Znotraj še enga filma. Nekoč sem naletela na infomacijo, da je pametno premislit, preden rečeš. In še ko rečeš, je prepozno. In nazaj je nemogoče. In ko že uspe najti vsa imena in ostalo svobodna in na voljo, potem začnem pisat. In ko neham pisat, začenjam v svojem pisanju videt poleg lepe tudi temno sliko. In rabim potem en čas, da vidm barve. In ne vem, kaj pade na koncu ven iz Fototrgovine. Nikol ne vem. Zmeraj sem presenečena. In tule ne dela nič. Potres na Javi, barvni odtenki popolnoma odsotni, dejansko lahko tule samo prelagam in odlagam. Industrija sintetičnih materialov pa je v porastu in najbrž dobra naložba za vešče. Nikol nism vlagala vanjo.

In ko vse kolobocije prebrodim in se končno odločim, odprem vse, ni potrditvenega mejla. In zdej, ko hočem še enkrat pogledat, se ne spomnim niti usernamea več. 

Ne gre danes.

Oddaj komentar 8.11.2007 ob 16:09 Yolanda

Začelo se je enkrat okrog novega leta

Padla je odločitev, da grem po dolgem času pogledat živalski vrt. Sem iskala akvarij, ampak tle okrog ni nobenga. Ribogojnice pa so nehumane.

Jaz se medtem hranim med papirji ob poslušanju blagozvočne avtoritativne in brezčustvene arhivarke, ki hoče narest razstavo tujejezičnega leposlovja. Je mirno tu.

Mogoče zaradi tega, ker spet nisem dosti spala. En komar mi je celo noč letal okrog glave in ni dal spat. Ampak takrat se največ naredi. Me zagrabi tudi lenitis vmes in me niti mrtve duše ne premaknejo. Odspim pa čez dan kakšno urico,  drugim pa dam čas, da se prerekajo ob malenkostih. Včasih me daje občutek, ko da se kdo krega z mano. In če se, sem hvaležna za vsak namig. Ampak zakaj ne lepo?

In bit previdna pri tem. 

Slalomska vratca so pa pregosta včasih. Berem le tako hitro, kot zmorem. Ampak postajam hitrejša. 

Če gre po samodestruktivne začetku, evforičnem jedru in razmišlujočem končnem delu vse skupaj že proti dolgočasju, je bralce vendarle potrebno za konec obdržati na sedalih. Oblaki jih niso.

Ampak saj jih tudi cela pravljica ni zanimala. Nobenga od njih. Razen, če…

… In pravi podvig je to napisati. Bom z bencinom sigurno šla hitreje. Birokracija in administracija pa star dolg, ki ga je treba poravnat. Včasih so me klical Kočnica

Oddaj komentar 8.11.2007 ob 14:19 Yolanda

Net kot voda

Trenutno se šlepam na vseh možnih linijah in iščem mrežo še tam, kjer je po nikakršni logiki niti nelogiki ne more biti. Mogoče sem ravno zato vedno bežala od šaha. Zmeraj si razbijala glavo do onemoglosti in pol potegnila potezo, ki ni bila optimalna. Sicer zgleda, da nekak zvozim progo, ampak vmes falim vratca in morm nazaj. In še počasna sem pol. Izpit iz komunikacije bo šel skoz, sam to ni to.

Al je glih to moje kolobarjenje smetana za šahovsko ekipo? In razlog za smeh? Al kaj? 

Kako vedeti, kam prestavit in kdaj štarta ura? Taktična lekcija je nujna. Al pa da nabavim neko sito, skoz katerega pade tist, kar ni nujno.

Gužva je. Ampak z internetom bo res lažje, ja.

Kako zgleda mešalna miza?

Ma če rabijo en teden, da mi potegnejo dva metra kabla, potem jih pač moram počakat. Mam pa zdaj eno naročnino viška na Ueberkrainertrinet.Noben ne more dol padit. Bi blo škoda modem stran metat.

Po temeljiti raziskavi medijev (ko kooooooooončno dobim net) se bom odločla, al skenslat enga al druzga. Al nobenga. Brez pa ne gre. Druge mašine, drugi interfejsi in sploh vse kar pride ob množični uporabi parajo živce. Knjižnične čitalnice so omejene s softverom, ampak vsaj use dela.

Nemogoče sledit sploh kje drugod kokr duma, a ne?

Leptopi so začasna rešitev.

Za polet.

Oddaj komentar 7.11.2007 ob 15:50 Yolanda

In pol

Ja, pol pa komot kej druzga zalaufamo, ko se zdi že vse res tolk pocukran, da tut holivudarji ne bi tako osladnega filma šli snemat.

Ko da morm zdej natuhtat en kodirn sistem, da sama sebe lahko dekodiram. Nikol se nism trudla neki pesnit. Sm kr povedala, tko k sem mela v glavi. In ko sem se odločla bit tiho, sem bla tiho. Belo al pa črno.

In vsake tolk se najde človk, za katerga se prepričam, da ma neke samomeni znane moči. In če so meni znane, pol jih mam tud jest. Tko to menda gre. Čeprov se far buni. Prav da je Bog tam gor in mi tle dol in da nimamo veze z njim, razen tega da delamo pokoro. In če jest to čutm in vidm, pol je tut na drugi strani tko, al kaj?

Ma hočm slišat tut tvojo zgodbico, no. Me firbec, kolk je drugačna od moje.

K tole je sam souprogram, ne?

Oddaj komentar 4.11.2007 ob 14:09 Yolanda

In zdej mam še mal cajta

In zdej je Hermina šla na teren, mam glih neki časa pr njej. Je hecno, ko sem tle pr njej čist zgubljena. Sploh ne morm not padit. Ma tale ekran je tle tak čuden. Jest sem navajena unga start knofa in tistga zelenga hriba na sred. Hermina pa je prej mela enga, k je naštelu neke X-e gor. In pol morm ikonce gor navrh iskat in še ko da vse skup ne bi delal. Včasih je, včasih pa ni. Nč jasn sploh. Ampak me spravla ob živce. Pa nobenga gesla si ne zapomnim. Same katastrofe.

Ampak men se še kr piše, čeprov ne vem, kaj nej provzaprov povem. Te kr zmer rajš čist tko mal od strani gledam, k mi jasn, da kr vse veš, kokr kak vesolc. Sam vesolci vidjo, kar jest vidm in slišjo, kar rečem. Srhljivo.

Pa sej ni panike, nuben drug tega ne vid. In men se meša. Kr usepusod te vidm. Vsak film je posnet sam zame in vsaka rožca je tam, k mora bit.

Oddaj komentar 4.11.2007 ob 13:49 Yolanda

Ma ne gre za moške

Sej ne gre za moške. Gre čist za potrebo tu in tam po eni duši, da ko padeš na rit, vidiš, da je to še nekomu smešno. Se počutiš koristnega na tem svetu, ko si enga nasmejal.

Kar me bega je ta množičnost. Kr use špila u en rog. Vsak film je posnet sam zame in vsaka rožca je točn tam, k je prov.

Herminin računalnik je tko nestabilen, da ga inštalacija fototrgovine vrže na rit, bi pa tle pasala kaka rožca, a nede? Al pa vesolc. Sam vesolci vidjo, kar jest vidm, pa slišjo vse, kar rečem.

Včeri sem gledala en film, ko je hčerka tožla starše, ker so jo mel na kamerah in opazovanju 24ur. Kao je bla nagnjena k samomoru. In punca je bla čist kul, sam fotr pa mat sta bla prepričana, da ji nau znesl pa jo je treba skoz čekirat. Ma evo, tud jest se skoz tko počutm. Sam da je vse skup tko neverjetno in neresnično pravljično, da kr ni za verjet.

In vsi okol mene hočjo kronske dokaze, hahahah.

Ludilo.

In tadruga stran? Česa se je za bat?

Hmmm… mogoče je nemoč, ko zavestno prepustiš moč v roke drugmu. Al pač šibkost. Kokr vzameš. Je pa včasih tut mejcen kos špage dost, da si na suhem. K ti si močnejš in to veš.

In ko da veš, kdo sem jest. In jest o tem nimam pojma. Ma kaj je bolj srhljivo, ko zvedet resnico o seb?

Vsi avtomobili najtežjega razreda so razred zase. Nekaj osamljenjih Yugonostalgikov se še muči s tretjo vožnjo.

Sumljivo veliko je zvitežev tle. In vsak bi lahko mel obraz znanca.

Jah, takle mamo

Oddaj komentar 4.11.2007 ob 13:09 Yolanda

zaMuda

Jezus Marija !

Sej ne morem verjet, da s odpisal! Mi ze dva dni srce tako tolče, da sploh mislt ne morm na nč druzga, ko nate. Mi kr toplo ratal, tko da sm use radiatorje izklopla in šparam na centralni. Razen v kopalnci. Tam se ne da.

Srce moje milo, ne morš vedit, kuko sm čist šokirana, da si tole najino dopisavanje tle gor obesu. Ma kaj to pomeni, da nas lahko čisto vsak bere? Mojo mamo bi kap zadela, če bi vidla tole. Pa to je itak tolk neverjetno, kokr to, da s mi odpisal. Pa še mama ne zna skejtat. Tole so čist moje intimne stvari, veš, pa jih nebi kar delila okol ko kak flajer.

Kokr pravjo frendi, je tole mrežje kr na gosto postavleno. Ma kaj to kr ortogonalno potegnejo kable po svetu in je kr use not pokrit? Joj, kuko bi blo lepo, če bi bli tut mi tolk pametn, kot mašine in bi se kr na daleč zmenl use. Bi pršparal bencina in cajta nenormalno, pa še kregat se ne bi mogl.

Jest sem še prov neizkušena v teh tehtehnologijah, čeprov so me zmeri zanimale. Ma jih gledam rajši tako, bolj od daleč, da me ne bi preveč odnesl, ko nimam nobene prakse. Sej mogoč tud tebe zato bolj na dalč gledam. Bi se znalo kej vžgat, če se še bolj aktiviram. Sej pr nas je kabl že crknil. Že en mesec ga popravlajo, pa ne najdejo lukne. Prov zdej, ko pišem tale mail, sem jih vprašala na Sizifon, kake majo kej plane, pa pravjo, da bodo pršli naslednji teden pogledat. Če nau deža. Ma glih zdej v poročilih pravijo, kake vodne ujme se dogajajo tam po Amerikah. Upam, da je vse tam dol padlo in ne bo še tukaj kaj. Mojstri ne marajo luž in blata, pa smo tle na selu obsojen na to, da najprej posušimo godljo od zadnga deževja.

Pol bom lahko pa po desetkrat na dan pogledala, če si kej odpisal. Zdej mi je skor mal nerodn pr sosedi viset. Ona ma tipa in je zdej glih u uni fazi večkratnega vsakodnevnega onegavlenja, ko so usi skoz naspidiran in bi se kr dol dajal nonstop. Mam zmer filing, da sm tatret kolo.

Ma ta s kolesom mi ni bla nikol jasna. Avto ma štir kolesa in če sm jest odveč, sem tapet kolo, a nede? In če sta onadva dva, pol sem jest tatreta po moji pameti. Sem mela zmer matematko dobr. In kaj sm pol jest: tapet, al tatret kolo? Kuko grejo te stvari pr vas u Đersiju?

Ma sej ni važn tolk, sam d mam mir, ko ti pišem. Pa d lahko tkole mal nate pomislm vmes in si te predstavlam u tisti modri bundi in zelenem puloverju, ko si biu tko kjut dons na vrtu, da mi je kr sapo jemal. In pol sm čist zbegana in kr zmrznem in najrajš bi se zradirala s tega sveta. Ko da bi skoz trobentice rastle, no.

In zdej bo že skor zima. Sem skoz mislila, da si me polet najdu sam zato, k so bli usi na morju. Zdej so že zdavnej usi nazaj, pa pomlad še kr traja. Ampak pravjo, da bo globalno segrevanje tko nardilo še hujšo zmešnjavo in da bo padlo z neba še kakšno presenečenje, če ne bomo bol pazl, kako obračamo mesce.

Veš, se mi učasih zdi, da kr use veš in da me vidiš, ko da sem na retngenu. Ko si tko bliz tam dva metra stran, sploh ne upam pomislt na kej bolšga. Da se ne bi kej pokvarl kr naenkrat.

Čist tko potih mal sem tud jest lubosumna na Zekiro, Ljubinko in Šemso, pa prov pr srcu me zabolel, ko sm vidla, kako rad maš mačka od Almira. Si predstavlam, da se jih morš kr otepat, ko si tak fin dečko in jest res nism kej posebnga, da bi se rinla u vrsti. Pa še kosmate noge mam. In zdej ko veš, itak nima smisla, da se še brijem. Ob vsaki depilacijski drami pa tko švicam ko nora. Zmer u Megatrosku izberem napačen artikl. Nč ne dela. In še porezana pol hodm en tedn. In da ne bi o trakcih. Katastrofa. Vse reklame lažejo!

Men so doma rekl, da je ta svet poštiman tko, da punce usak mesc dobimo na obisk teto s Krvavca, pobi se morte pa brit in it v vojsko. No, zdej so vam vojsko skenslal in vam je ostal sam britje. Sam to ni fer: brit se morm tut jest, pa sm punca! In je tega tolk, da včasih res ne vem, če ne bi blo cenej zamenat spol in dodat vse štikle, k falijo in bo mirna Bosna. Ta hormon Hemoglobin je res hudič.

Teleljubezenske zadeve se men zmeri zdijo tako zavozlane, da mam zmer v hlačah petnajst miljonov možnih rešitev na uganke. In je velik dela, predn preberem use une taslabe, pol šele si prvošm tasladke.

U naši trgovin je pošla vsa zaloga čokolade, odkar svizci štrajkajo. Po moje da so se ljudje ustrašl, da bo nastopla čokoladna kriza in so pokupl use, kar se je dal. Še una, k je božansk draga in jo nuben ne kupuje, je zmanjkala. Še dobr da mamo doma marmelado. Tako, domačo. Je dobra kohudič, zdej ko je zmankal čokolade. Jo kr nažlico učasih. Pa nubenem puvedat.

Ma za tebe se tudi marmeladi odpovem, če bo pol kaka kila dol in me boš kej rajš k seb stisnu ob kaki priliki. Recimo za Nov Let bo že dober izgovor. Al pa če maš rojstn dan kej prej? Bom superzadovoljna že, samo d boš še kej odpisal.

Mogoče se bo pa sesulo tole mednožje, ko ti pošlem odgovor. Ko si reku, da je nadaljevanje šele v petek. Me bo ubilo do petka, če bom mogla tolk čakat.

Drugač pa je tuki pr nas na selu use po starem. Usi so čist not padl. Vsem je jasno, da se dogaja nekaj velkiga in komi čakajo, kaj se bo nouga zgodil. Menda oblika prstov igra veliko vlogo. Zato so bralci iz dlani tko uspešni in zmer trofjo? Jest treniram na YuGiOh kartah in se kr obnese. Use, kar vidm v kartah, se pol res da kje na ekranu vidit. Bom še začela mislt, da sm čarovnca.

Ne vem, če ne bi blo bolš, da grem u eno čarovniško šolo. Al pa če grem našga farja uprašat najprej, on bo že vedu. Čeprov sm ga zadnč uprašala, kako vem, da si taprav, pa je biu kr tih in mi dal za zmolit tri Očenaše pr kosilu.

Mogoče dons še enkrat karte vržem, da vidm, če bo kaka komanda padla.

Srce moje vatreno, komi čakam, da te vidm s kančkom ušesa spet jutr.

Tvoja Yolanda

Oddaj komentar 4.11.2007 ob 11:55 Yolanda

Še enkrat

Jao, sem čist frišna, pa sem prehitr kliknla. Tist link prej je biu zato, da vs najde. Če vs bo. Če pa ne, pa tut prov.

Aja, sem napisala mejl nazaj Ma ne vem, če mu je jasn, kake probleme mam jest tle z enim samim mejlom. Bom prnesla še mejl.

Oddaj komentar 4.11.2007 ob 11:51 Yolanda